Italijanski senat je potrdil proračun za leto 2026, ki slovenski manjšini v Italiji namenja dodatnih 500.000 evrov. O predlogu bo prihodnji teden odločala še poslanska zbornica.

Robert Malone je zaključil srečanje Inštituta Brownstone v Salt Lake Cityju in se pripravlja na nastop na CPAC MAHA v Mar-a-Lagu. Sledi pot v Rim, kjer bo pričal v italijanskem senatu in potencialno predstavil poročilo visokemu predstavniku Katoliške cerkve v Vatikanu. Na srečanju Inštituta Brownstone je Malone namesto intervjuja nagovoril občinstvo.

Italijanski senat je potrdil ustavno reformo pravosodnega sistema in reformo računskega sodišča. Reforma med drugim omogoča sodelovanje parlamenta pri imenovanju sodnikov in tožilcev. Pred njeno uveljavitvijo je pričakovati referendum.

Italijanski senat je dokončno potrdil zakon, ki 4. oktober ponovno določa kot državni praznik v čast svetemu Frančišku Asiškemu. Zakon bo stopil v veljavo leta 2026. S tem se obuja tradicija praznovanja svetnika, ki je pomemben del italijanske kulture in zgodovine.

V italijanskem senatu je prišlo do burne razprave, potem ko je poslanka Gibanja pet zvezd (M5s) Alessandra Maiorino obtožila zunanjega ministra Antonia Tajanija, da je "plačanec Izraela". Maiorino je Tajanija obtožila širjenja izraelske propagande, kar je povzročilo ostre odzive vlade in večine. Tajani je obtožbe označil za nesprejemljive. Izraelski zunanji minister Gideon Sa’ar pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zaradi njenih izjav o Izraelu, ki naj bi bile "razočaranje" in spominjale na propagando Hamasa.

Italijanski senat je 23. julija 2025 potrdil uvedbo kaznivega dejanja femicida, s čimer bo člen 577-bis kazenskega zakonika predvideval dosmrtno ječo za vsakogar, ki povzroči smrt ženske zaradi diskriminacije ali sovraštva do nje kot ženske. Dr. Andrea Stramezzi je v provokaciji predlagal moškim, naj se izjavijo za ženske, da bi se izognili morebitnim nižjim kaznim za umor, saj naj bi novi zakon zagotavljal dosmrtno ječo za storilce femicida, medtem ko naj bi bili storilci umorov, ki niso klasificirani kot femicid, potencialno izpuščeni že naslednji dan.

Italijanski senat je soglasno sprejel predlog zakona, ki v Kazenski zakonik uvaja novo kaznivo dejanje femicid, za katerega je predvidena kazen doživljenjskega zapora. Novi člen 577 določa, da bo vsakdo, ki usmrti žensko iz sovraštva, diskriminacije, nadzora ali zato, ker je ženska, kaznovan z doživljenjskim zaporom. Predlog zakona navaja, da se femicid šteje za storjenega tudi, ko je motiv zavrnitev ženske, da bi začela ali nadaljevala čustveno razmerje.

Ustavna reforma, ki med drugim uvaja ločitev karier sodnikov in tožilcev, je bila v drugi obravnavi potrjena tudi v Senatu. Minister Nordio je bil ob tem dosežku zelo zadovoljen, označil ga je za pomemben korak. Opozicija pa je reformo označila kot obračun s pravosodjem, ne zgolj reformo.

V italijanskem senatu so izbruhnili protesti opozicije zoper predlog zakona o ločitvi sodnih karier, ki je prejel drugo zeleno luč. Senatorji gibanja Pet zvezd so dvignili plakate s fotografijami sodnikov Falconeja in Borsellina, simbola boja proti mafiji, in pozvali k ustavitvi zakona, s čimer so opozarjali na pomen neodvisnosti sodstva. Protesti so se odvijali ob vzklikih in s transparenti, ki so poudarjali nasprotovanje predlagani reformi pravosodja.

Italijanski senat je z drugim glasovanjem potrdil ločitev karier tožilcev in sodnikov, kar je sprožilo močne proteste opozicije in Nacionalnega združenja magistratov (ANM). Odločitev, ki je ključna za reformo pravosodnega sistema, je bila sprejeta kljub glasnemu nasprotovanju in pomislekom glede neodvisnosti sodstva.

Italijanski senat je v drugem branju potrdil ustavno reformo o ločitvi karier sodnikov in tožilcev, kar je po besedah Antonia Tajania, sekretarja stranke Forza Italia, izpolnitev Berlusconijevih sanj in zgodovinski dan. Premierka Giorgia Meloni je potrditev pozdravila kot pomemben korak k izpolnitvi obljub Italijanom, medtem ko je opozicija glasovanje spremljala s protesti in žvižgi. Senator Roberto Scarpinato je dejal, da gre za 'obračun kaste' proti sodnikom. Reformo so označili kot zgodovinsko zmago, ki bo prinesla avtonomijo in neodvisnost pravosodju, čeprav tehnično ni zadnji parlamentarni korak, pa velja za odločilnega.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je napovedala sprejetje treh ključnih vladnih ukrepov, vključno z reformo pravosodja. Medtem je španski kongres potrdil predplačila v višini 147,412 milijonov evrov za skupnosti in 28,734 milijonov evrov za občine, ki jih je predlagala vlada. Ta predplačila so bila dogovorjena z ERC, medtem ko jih je Junts zavrnil.